Pr Cod 1amcom-Books Pdf

PR COD 1amCom
16 Sep 2020 | 4 views | 0 downloads | 299 Pages | 2.85 MB

Share Pdf : Pr Cod 1amcom

Download and Preview : Pr Cod 1amcom

Report CopyRight/DMCA Form For : Pr Cod 1amcom



Transcription

PR COD 1amCom, Oznake postopkov, Postopek posvetovanja. Postopek odobritve, I Redni zakonodajni postopek prva obravnava. II Redni zakonodajni postopek druga obravnava, III Redni zakonodajni postopek tretja obravnava. Vrsta postopka je odvisna od pravne podlage ki je predlagana v osnutku. Predlogi sprememb k osnutku akta, Spremembe ki jih predlaga Parlament v dveh stolpcih. Izbrisano besedilo je ozna eno s krepkim po evnim tiskom v levem stolpcu. zamenjano besedilo s krepkim po evnim tiskom v obeh stolpcih novo. besedilo pa s krepkim po evnim tiskom v desnem stolpcu. Prva in druga vrstica glave vsakega predloga spremembe navajata zadevni. del besedila v obravnavanem osnutku akta e predlog spremembe zadeva. obstoje i akt ki se ga eli spremeniti z osnutkom akta glava poleg tega. vsebuje e tretjo in etrto vrstico ki navajata obstoje i akt oziroma zadevno. dolo bo tega akta, Spremembe ki jih predlaga Parlament v obliki konsolidiranega.
Novo besedilo je ozna eno s krepkim po evnim tiskom Izbrisano besedilo je. ozna eno s simbolom ali pre rtano Zamenjano besedilo je izbrisano ali. pre rtano besedilo ki ga nadome a pa je ozna eno s krepkim po evnim. Izjema so spremembe izklju no tehni ne narave ki so jih vnesle slu be z. namenom priprave kon nega besedila in niso ozna ene. PE613 409v04 00 2 299 RR 1157541SL docx, OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA 5. POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU 298, POIMENSKO GLASOVANJE PRI KON NEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM. ODBORU 299, RR 1157541SL docx 3 299 PE613 409v04 00. PE613 409v04 00 4 299 RR 1157541SL docx, OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA. o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe EU. t 575 2013 v zvezi s koli nikom finan nega vzvoda koli nikom neto stabilnega. financiranja zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti kreditnim tveganjem. nasprotne stranke tr nim tveganjem izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih. strank izpostavljenostmi do kolektivnih nalo benih podjemov velikimi. izpostavljenostmi zahtevami glede poro anja in zahtevami po razkritju ter o. spremembi Uredbe EU t 648 2012, COM 2016 0850 C8 0480 2016 2016 0360A COD.
Redni zakonodajni postopek prva obravnava, Evropski parlament. ob upo tevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu. COM 2016 0850, ob upo tevanju lena 294 2 ter lena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije na. podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu C8 0480 2016. ob upo tevanju lena 294 3 Pogodbe o delovanju Evropske unije. ob upo tevanju obrazlo enega mnenja vedskega parlamenta v okviru Protokola t 2 o. uporabi na el subsidiarnosti in sorazmernosti v katerem izjavlja da osnutek. zakonodajnega akta ni v skladu z na elom subsidiarnosti. ob upo tevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 8 novembra 20171. ob upo tevanju mnenja Evropskega ekonomsko socialnega odbora z dne. 30 marca 20172, ob upo tevanju sklepa konference predsednikov z dne 18 maja 2017 s katerim je. Odbor za ekonomske in monetarne zadeve pooblastila da predlog Komisije razdeli in. pripravi dve lo eni zakonodajni poro ili, ob upo tevanju lena 59 Poslovnika. ob upo tevanju poro ila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve A8 0242 2018. 1 sprejme stali e v prvi obravnavi kakor je dolo eno v nadaljevanju. 2 poziva Komisijo naj mu zadevo ponovno predlo i e svoj predlog nadomesti ga. bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti. 3 naro i svojemu predsedniku naj stali e Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter. nacionalnim parlamentom, UL C 34 31 1 2018 str 5, UL C 209 30 6 2017 str 36.
RR 1157541SL docx 5 299 PE613 409v04 00, Predlog spremembe 1. PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA, k predlogu Komisije. 2016 0360 COD, UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA. o spremembi Uredbe EU t 575 2013 v zvezi s koli nikom finan nega vzvoda koli nikom. neto stabilnega financiranja zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti kreditnim. tveganjem nasprotne stranke tr nim tveganjem izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih. strank izpostavljenostmi do kolektivnih nalo benih podjemov velikimi izpostavljenostmi. zahtevami glede poro anja in zahtevami po razkritju ter o spremembi Uredbe EU t. Besedilo velja za EGP, EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA. ob upo tevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti lena 114 Pogodbe. ob upo tevanju predloga Evropske komisije, po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom.
ob upo tevanju mnenja Evropske centralne banke1, ob upo tevanju mnenja Evropskega ekonomsko socialnega odbora2. v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upo tevanju naslednjega. 1 V okviru odpravljanja posledic finan ne krize do katere je pri lo v letih 2007 2008 je. Unija izvedla obse no reformo regulativnega okvira za finan ne storitve da bi. okrepila odpornost finan nih institucij Reforma je temeljila predvsem na mednarodno. dogovorjenih standardih Reformni sve enj je poleg tevilnih ukrepov vklju eval. sprejetje Uredbe EU t 575 2013 Evropskega parlamenta in Sveta3 in Direktive. Predlogi sprememb krepki le e i tisk ozna uje novo ali spremenjeno besedilo simbol pa tiste dele. besedila ki so bili rtani, Uredba EU t 575 2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26 junija 2013 o bonitetnih. zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe EU t. 648 2012 UL L 176 27 6 2013 str 1, PE613 409v04 00 6 299 RR 1157541SL docx. 2013 36 EU Evropskega parlamenta in Sveta1 ki sta okrepili bonitetne zahteve za. kreditne institucije in investicijska podjetja, 2 Finan ni sistem je zaradi reforme postal stabilnej i in odpornej i zoper tevilne vrste.
mo nih pretresov in kriz v prihodnosti vendar pa ta ni obravnavala vseh ugotovljenih. te av Pomemben razlog za to je bil da mednarodni oblikovalci standardov kot sta. Baselski odbor za ban ni nadzor in Odbor za finan no stabilnost takrat e niso. dokon ali svojega dela v zvezi z mednarodno dogovorjenimi re itvami za odpravo teh. te av Zdaj ko je delo na podro ju pomembnih dodatnih reform dokon ano bi bilo. treba obravnavati preostale te ave, 3 Komisija je v svojem sporo ilu z dne 24 novembra 2015 priznala potrebo po. nadaljnjem zmanj anju tveganja in se zavezala da bo pripravila zakonodajni predlog. ki bo temeljil na mednarodno dogovorjenih standardih Tudi v sklepih z zasedanja. Sveta z dne 17 junija 2016 in v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 10 marca. 20162 se priznava potreba po nadaljnjih konkretnih zakonodajnih ukrepih ki bi jih bilo. treba sprejeti za zmanj anje tveganj v finan nem sektorju. 4 Ukrepi za zmanj anje tveganja naj ne bi le dodatno okrepili odpornosti evropskega. ban nega sistema in zaupanja trgov vanj ampak tudi zagotovili osnovo za nadaljnji. napredek pri dokon anju ban ne unije Te ukrepe bi bilo treba obravnavati na podlagi. ir ih izzivov ki vplivajo na gospodarstvo Unije zlasti potrebe po spodbujanju rasti in. novih delovnih mest v asu negotovih gospodarskih obetov V tem okviru je bilo za. okrepitev gospodarstva Unije uvedenih ve pomembnej ih politi nih pobud kot sta. nalo beni na rt za Evropo in unija kapitalskih trgov Zato je pomembno da vsi ukrepi. za zmanj evanje tveganja nemoteno vzajemno delujejo s temi politi nimi pobudami. ter s ir imi nedavnimi reformami v finan nem sektorju. 5 Dolo be uredbe o spremembi bi morale biti enakovredne mednarodno dogovorjenim. standardom in zagotavljati neprekinjeno enakovrednost Direktive 2013 36 ES in te. uredbe okviru Basel III Ciljno usmerjene prilagoditve ki bi odra ale posebnosti Unije. in ir e razmisleke politike bi morale imeti omejeno podro je uporabe ali as da ne bi. negativno vplivale na splo no stabilnost bonitetnega okvira. 6 Izbolj ati bi bilo treba tudi obstoje e ukrepe za zmanj anje tveganja ter zlasti zahteve. glede poro anja in razkritja za zagotavljanje da se lahko uporabljajo bolj sorazmerno. in da ne povzro ajo prekomernih obremenitev zaradi doseganja skladnosti zlasti za. manj e in manj kompleksne institucije, 6a Za ciljno naravnane poenostavitve zahtev glede uporabe na ela sorazmernosti je. potrebna natan na opredelitev majhnih in nekompleksnih institucij Da bi ustrezno. opredelili in razvrstili majhne in nekompleksne institucije ter dolo ili njihova. Direktiva 2013 36 EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26 junija 2013 o dostopu do dejavnosti. kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij. spremembi Direktive 2002 87 ES in razveljavitvi direktiv 2006 48 ES in 2006 49 ES UL L. 176 27 6 2013 str 338, Glej Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 10 marca 2016 o ban ni uniji Letno poro ilo 2015. dostopno na http www europarl europa eu sides getDoc do pubRef EP TEXT TA P8 TA. 2016 0093 0 DOC XML V0 SL, RR 1157541SL docx 7 299 PE613 409v04 00. tveganja je treba upo tevati tudi velikost in profil tveganja majhne in nekompleksne. institucije glede na skupno velikost gospodarstva v katerem je prete no dejavna Tej. potrebi ne moremo zadostiti samo z enotnim absolutnim pragom Zato je pristojnim. nadzornikom nujno treba omogo iti da z vklju itvijo relativne komponente ki se. dolo i na podlagi gospodarske uspe nosti dr ave lanice izkoristijo diskrecijske. pravice da bi prag uskladili z nacionalnimi okoli inami in ga po potrebi prilagodili. navzdol Ker sama velikost institucije ni odlo ilnega pomena za njen profil tveganja. je treba tudi z dodatnimi kvalitativnimi merili zagotoviti da se institucija teje za. majhno in nekompleksno ter lahko izkori a prilagojena pravila za ve jo. sorazmernost le e izpolnjuje vsa ustrezna merila, 7 Koli niki finan nega vzvoda prispevajo k ohranjanju finan ne stabilnosti saj delujejo.
kot podporni mehanizem za kapitalske zahteve ki temeljijo na tveganju ter omejujejo. kopi enje prese nega finan nega vzvoda v asu gospodarskega vzpona Zato bi bilo. treba zahtevo glede koli nika finan nega vzvoda uvesti kot dopolnitev trenutnega. sistema poro anja in razkritij o koli niku finan nega vzvoda. 8 Da se po nepotrebnem ne ovira posojanja institucij podjetjem in zasebnim. gospodinjstvom ter prepre i neupravi ene negativne u inke na likvidnost trga bi bilo. treba zahtevo glede koli nika finan nega vzvoda dolo iti na ravni kjer bi lahko. delovala kot verodostojni podporni mehanizem za tveganje prevelikega finan nega. vzvoda ne da bi ogro ala gospodarsko rast, 9 Evropski ban ni organ je v svojem poro ilu Komisiji1 sklenil da bi koli nik. finan nega vzvoda za temeljni kapital umerjen na 3 za vse vrste kreditnih institucij. predstavljal verodostojen podporni mehanizem Baselski odbor je zahtevo glede. koli nika finan nega vzvoda v vi ini 3 sprejel na mednarodni ravni Zahteva glede. koli nika finan nega vzvoda bi zato morala biti umerjena na 3. 10 Vendar bi zahteva glede koli nika finan nega vzvoda v vi ini 3 nekatere poslovne. modele in vrste poslovanja omejila bolj kot druge Zlasti nesorazmerno bi bili. prizadeti javno posojanje s strani javnih razvojnih bank in uradno zajam eni izvozni. krediti Zato bi bilo treba koli nik finan nega vzvoda za te vrste izpostavljenosti. prilagoditi Zato bi bilo treba dolo iti jasna merila na podlagi katerih bi la je. opredelili javno pooblastilo zadevnih kreditnih institucij in ki bi zajemala vidike kot. so njihova ustanovitev vrsta opravljanih dejavnosti njihov cilj ureditve jamstva s. strani javnih organov in omejitve dejavnosti sprejemanja depozitov Vendar bi. morala o obliki in na inu ustanovitve banke e naprej odlo ati osrednja vlada. regionalna vlada ali lokalna uprava dr ave lanice ta oblika pa lahko pomeni. ustanovitev nove kreditne institucije ali pridobitev ali prevzem obstoje ega subjekta s. strani teh javnih organov tudi s koncesijami in v okviru postopka re evanja. 11 Koli nik finan nega vzvoda prav tako ne bi smel ogro ati zagotavljanja storitev. centralnega kliringa za stranke s strani institucij Zato bi bilo treba iz mere. izpostavljenosti za koli nik finan nega vzvoda izklju iti za etna kritja za posle z. izvedenimi finan nimi instrumenti za katere se opravi centralni kliring ki jih. Poro ilo o zahtevi glede koli nika finan nega vzvoda z dne 3 avgusta 2016. https www eba europa eu documents 10180 1360107 EBA Op 2016. 13 Leverage ratio report pdf, PE613 409v04 00 8 299 RR 1157541SL docx. institucije v denarju prejmejo od svojih strank in preusmerijo k centralnim nasprotnim. 12 Baselski odbor za ban ni nadzor je revidiral mednarodni standard o koli niku. finan nega vzvoda da bi natan neje dolo il nekatere vidike oblikovanja tega. koli nika Uredbo EU t 575 2013 bi bilo treba uskladiti z revidiranim standardom. da bi okrepili enake mednarodne konkuren ne pogoje za institucije v EU ki poslujejo. zunaj Unije ter zagotovili da koli nik finan nega vzvoda ostane u inkovito dopolnilo. kapitalskih zahtev ki temeljijo na tveganju, 13 Za institucije ki zaradi svoje velikosti povezanosti kompleksnosti. nenadomestljivosti ali splo nega pomena veljajo za globalne sistemsko pomembne. institucije GSPI je treba uvesti dodatni koli nik finan nega vzvoda saj bi lahko. GSPI v finan nih te avah trajno oslabile celotni finan ni sistem in s tem povzro ile. nov kreditni kr v Uniji Zaradi te nevarnosti za finan ni sistem in financiranje. realnega gospodarstva GSPI u ivajo implicitno jamstvo ki izhaja iz pri akovanja. da jih bo re ila dr ava Zato lahko GSPI zmanj ajo tr no disciplino in prevzamejo. preveliko tveganje kar pa pove uje verjetnost da bodo v prihodnosti znova za le v. Predlogi sprememb k osnutku akta Spremembe ki jih predlaga Parlament v dveh stolpcih Izbrisano besedilo je ozna eno s krepkim poevnim tiskom v levem stolpcu zamenjano besedilo s krepkim poevnim tiskom v obeh stolpcih novo besedilo pa s krepkim poevnim tiskom v desnem stolpcu Prva in druga vrstica glave vsakega predloga spremembe navajata zadevni del besedila v obravnavanem osnutku akta

Related Books

PRODUK KREATIF DAN KEWIRAUSAHAAN

PRODUK KREATIF DAN KEWIRAUSAHAAN

4 Produk Kreatif dan Kewirausahaan Kelas XII untuk SMK MAK d Menurut Amin Widjaja Tunggal 1993 1 biaya produksi adalah biaya biaya yang berhubungan dengan produksi suatu item yaitu jumlah dari bahan langsung upah langsung dan biaya overhead pabrik Dari definisi di atas dapat disimpulkan bahwa biaya produksi adalah biaya biaya yang digunakan dalam proses produksi meliputi biaya bahan

FAKTOR FAKTOR YANG MENGHAMBAT MINAT BERWIRAUSAHA CORE

FAKTOR FAKTOR YANG MENGHAMBAT MINAT BERWIRAUSAHA CORE

SISWA KELAS XII KOMPETENSI KEAHLIAN ADMINISTRASI PERKANTORAN SMK MUHAMMADIYAH 2 BANTUL SKRIPSI Diajukan kepada Fakultas Ekonomi Universitas Negeri Yogyakarta untuk Memenuhi Sebagian Persyaratan guna Memperoleh Gelar Sarjana Pendidikan Oleh Windyasari NIM 12402245003 PROGRAM STUDI PENDIDIKAN ADMINISTRASI PERKANTORAN JURUSAN PENDIDIKAN ADMINISTRASI FAKULTAS EKONOMI UNIVERSITAS NEGERI

UPAYA GURU KEWIRAUSAHAAN DALAM MENINGKATKAN MINAT

UPAYA GURU KEWIRAUSAHAAN DALAM MENINGKATKAN MINAT

MINAT BERWIRAUSAHA SISWA KELAS XI SMK NEGERI 1 WONOREJO PASURUAN SKRIPSI Oleh Nikmatul Mudawama NIM 14130025 PROGRAM STUDI PENDIDIKAN ILMU PENGETAHUAN SOSIAL JURUSAN PENDIDIKAN ILMU PENGETAHUAN SOSIAL FAKULTAS ILMU TARBIYAH DAN KEGURUAN UNIVERSITAS ISLAM NEGERI MAULANA MALIK IBRAHIM MALANG 2018 i UPAYA GURU KEWIRAUSAHAAN DALAM MENINGKATKAN MINAT BERWIRAUSAHA SISWA KELAS XI SMK NEGERI 1

PENGARUH LINGKUNGAN KEWIRUSAHAAN TERHADAP UPI Repository

PENGARUH LINGKUNGAN KEWIRUSAHAAN TERHADAP UPI Repository

SISWA KELAS XII DI SMK NEGERI 1 KOTA CIMAHI SKIRPSI Diajukan untuk Memenuhi Syarat Ujian Sidang Skripsi Sarjana Pendidikan Pada Program Studi Pendidikan Bisnis Oleh Rieke Amaluthvie Tammie 1407186 FAKULTAS PENDIDIKAN EKONOMI DAN BISNIS UNIVERSITAS PENDIDIKAN INDONESIA 2019 PENGARUH LINGKUNGAN KEWIRAUSAHAAN TERHADAP TINGKAT MOTIVASI BERWIRAUSAHA SISWA KELAS XII DI SMK NEGERI 1 KOTA CIMAHI

FAKTOR FAKTOR YANG MEMPENGARUHI PRESTASI BELAJAR

FAKTOR FAKTOR YANG MEMPENGARUHI PRESTASI BELAJAR

KEWIRAUSAHAAN SISWA KELAS XII SMK NASIONAL BERBAH TAHUN AJARAN 2012 2013 Oleh MARET ADI PURWANTO 08503244036 ABSTRAK Penelitian ini bertujuan untuk 1 Mengetahui faktor faktor apa saja yang mempengaruhi prestasi belajar mata pelajaran kewirausahaan pada siswa kelas XII SMK Nasional Berbah Tahun Ajaran 2012 2013 2 Mengetahui seberapa besar faktor faktor tersebut mempengaruhi prestasi

Kewirausahaan SMK Kelas 11 XI

Kewirausahaan SMK Kelas 11 XI

KEWIRAUSAHAAN SMK KELAS 11 XI Karawang Copy Left 2013 1 Bab 1 Sikap Pantang Menyerah dan Ulet Standar Kompetensi 2 Menerapkan jiwa kepemimpinan Kompetensi Dasar 2 1 Menunjukkan sikap pantang menyerah dan ulet Teori Kecerdasan Adversity Adversity Quetient AQ adalah konsep yang diajukan oleh Paul J Stoltz di Amerika Konsep ini didasari oleh teori lain yang

Transactional Master Services Agreement Moat Analytics

Transactional Master Services Agreement Moat Analytics

Oracle MSA for Moat Analytics v080118 Page 1 of 6 Oracle America Inc Confidential MASTER SERVICES AGREEMENT MOAT ANALYTICS This Master Services Agreement this MSA is by and between Oracle America Inc a Delaware corporation with its principal place of business at 500 Oracle Parkway Redwood Shores CA 94065 Oracle and the entity that

Oracle Buys Moat

Oracle Buys Moat

Moat may be adversely affected by other economic business and or competitive factors Accordingly no assurances can be given that any of the events anticipated by the forward looking statements will transpire or occur or if any of them do so what impact they will have on the results of operations or financial condition of Oracle or Moat You are cautioned to not place undue reliance on

Guidance on Health and Safety for the Golf Course Sector

Guidance on Health and Safety for the Golf Course Sector

Workplace Safety amp Prevention Services Guidance on Health and Safety for the Golf Course Sector During COVID 19 OVERVIEW During the COVID 19 coronavirus outbreak we all need to do our part to keep workers customers and the public safe and healthy so we can stop the spread and prepare to reopen the province when we are ready

PGA TOUR GENERAL SAFETY GUIDELINES VOLUNTEERS

PGA TOUR GENERAL SAFETY GUIDELINES VOLUNTEERS

6 Follow all PGA TOUR Golf Cart Safety policies and procedures Wear an adequate amount of sunscreen Maintain levels of adequate hydration

UTILITY GOLF CART SAFETY PROGRAM

UTILITY GOLF CART SAFETY PROGRAM

Utility Golf Cart Safety Program 1 Introduction The effective date of this program is February 4 2011 This program provides guidelines for the operation of electric or gasoline powered carts golf carts and similar type utility vehicles hereafter carts on Palm Beach State College campus properties including traveling to and from campus locations that are separated by property owned